Poznamo več kot sto oblik revmatskih obolenj. Nekatera se pojavljajo pogosteje, druga zasledimo le redko. In kaj vse nas lahko boli? Bolijo nas lahko veliki sklepi (rame, kolki, kolena, komolci), hrbtenica in mali sklepi (prsti nog in rok). Eno od najpogostejših revmatičnih obolenj je revmatoidni artritis, pri katerem, še posebno v sklepih, prihaja do občasnih ali stalnih vnetij. Vnetja povzročajo bolečine, zatekanje in okorelost, ki lahko pripeljejo do sklepne deformacije. Revmatoidni artritis lahko prizadene skoraj vsak sklep v telesu, a tudi srce, žile, mišice, živčni sistem in oči.
1. ČRNI BEZEG (Sambucus nigra)
Zdravilna zelišča so darovi narave. Vse ve ljudi izkorišča njihovo moč, da bi napravili kaj za svoje zdravje. Črni bezeg je grm do 7 m visok. Listi so neparno pernati. Močno dišeči beli cvetovi so združeni v gosta socvetja. Plodovi so okrogle, črno vijolične jagode. Raste v listnatem gozd in obrežjih. Cvetove nabiramo v juniju-juliju, zrele plodove jeseni. Poleg revme pomaga tudi bezgov čaj pri prehladu (3 žličke cvetov prelijem s 1/4 litra vrele vode).
Proti revmi pomaga sok iz jagod. Vzamemo 2-3 krat na dan po 3 žlice.
2. NAVADNI BRIN (Junierus communis)
To je do 12 m visok grm ali drevo. Listi so trdi, trnasti in šilasti. Raste ob močvirjih in svetlih iglastih gozdovih. Jagode nabiramo med oktobrom in novembrom. Poleg revme pomaga tudi pri slabi prebavi.
Zdravljenje začnemo s po 1 jagodo, 3x na dan. Odmerek povečujem do 15 jagod 3x na dan in ga spet zmanjšamo do 1 jagode 3x na dan. Pri ledvičnih obolenjih in nosečnosti uporaba ni priporočljiva.
3. ČRNI RIBEZ (Ribez nigrum)
Zraste do 2 metra visok grm z neprijetnim vonjem. Jagode se nabira v juliju – avgustu, spomladi listi. Ima veliko vitamina C. Skodelica čaja na dan pomaga roti revmi.
Črni ribez je doma v srednji in severni Evropi. Črni ribez nima posebnih škodljivcev in bolezni in je ena redkih vrst sadja, ki jo brez težav vzgajamo brez pomoči kemije. Vsebuje tri do petkrat več vitamina C od limon, veliko vitamina E, antocianska barvila in številne minerale: kalij, kalcij, magnezij, fosfor, železo, baker, mangan, krom, cink, molibden, kobalt, nikelj, krom, fluor, selen, silicij idr. Črni ribez je tudi bogat z niancinom, ki zmanjšuje utrujenost in izčrpanost. Hkrati pa je pomemben za zdravo, gladko in sijočo kožo, kar pripomore zadostna vsebnost vitamina E v sadežu.
4.Kapriva (Utrica dioico)
Kopriva je 1,5 m visoka trajnica s pekočimi dlakami. Nabira se v maju- juliju celotna zel. v kuhinji pa je vsestransko uporabna. Raste ob plotovih in poteh, predvsem tam, kjer je dovolj dušika. Nabiramo jo od junija do avgusta, uporabni so listi, stebla in seme. Listi velike koprive in njene sorodnice male koprive so obdani z laski, v katerih je strup. Njihova sestava še ni do konca raziskana, dokazano pa je, da sta v njih hormon histamin in nekaj mravljinčne kisline. Ko se koža dotakne žgalnega laska, se ta odlomi, strup pride na kož in povzroči majhno opeklino.
Uporaba: 3 skodelice čaja na dan.
5. VRBA (Salix)
Cvetijo marca, v višjih legah pa tudi pozneje. Nahajališča: vrbe rade rastejo na vlažnem svetu, so pa tudi ob gozdovih in posekah, kjer je vlage manj. Na pašnikih jih večkrat zasajajo za mejo. Že od nekdaj velja lubje za zdravilo. V ljudskem zdravilstvu uporabljajo tudi liste. Lubje spomladi z vej olupijo, v senci posuše in zdrobljenega shranijo v temnih kozarcih. Za čaj iz vrbovega lubja vzamemo 1 zvrhano čajno žličko drobno narezanega lubja ter ga denemo v 2 skodelici mrzle vode za 2 do 3 ure, na koncu pa kratko zavremo. Čez dan popijemo 2 skodelici po požirkih.
