Šparglje bi morali uživati vsi ne samo nosečnice, za njih pa je to toliko bolj pomembno. Špargelj je zgodnja spomladanska osvežitev na naših jedilnikih in pomembna zelenjava, ki jo spomladi vključimo v zdrav način prehranjevanja. V Sloveniji pridelanega lahko uživamo od marca do junija. Res dober je le svež, saj začnejo poganjki takoj po pobiranju izgubljati svojo čvrstost in značilen, slasten okus. Mlade poganjke uživamo kuhane, dušene, pražene. Pohvali se lahko s posebnim sladko-grenkim okusom, po katerem ga ne moremo primerjati z nobeno drugo hrano. Zaradi izrazito drugačnega okusa, vonja in teksture vlaknastega mesa ima izjemno veliko kulinarično vrednost. Zaradi vsebnosti specifičnih vitaminov, mineralov in beljakovin ni le zelenjava, ki nudi posebne užitke, ampak hrana, ki je polna zdravju koristnih učinkovin. V 100 g špargljev je 18 kcal/ 74 kJ. Mladi poganjki vsebujejo povprečno 92,9 % vode, 4,2 % ogljikovih hidratov, 2,1 % beljakovin, 0,7 % mineralnih snovi in 0,2 % maščob.
Razlogi, zakaj morate šparglje vključiti v jedilnik:
- Bogati so z vitaminom A in C
- So vir folne kisline, ki zmanjšuje tveganje za bolezni srca in ožilja in uravnava pravilno delitev celic in s tem pravilen razvoj otroka v maternici
- Vsebujej rutin, ki krepi stene krvnih žil in kapilar in pospešuje cirkulacijo krvi v telesu
- Zaradi glutationa, odličnega antoksidanta ki ščiti človeški organizem pred nekaterimi oblikami raka
- So učinkovit diuretik, zaradi visoke vsebnosti vlaknin blagodejno vplivajo na prebavo
- Izboljšujejo imunski sistem.
Špargljev naj se izogibajo ljudje, ki imajo težave z ledvicami in sečili.
Neprijeten vonj urina po uživanju špargljev
Naj vas nenavaden in močen vonj ne prestraši, saj le ta nastane zaradi razstrupljanja, ki ga spodbudi asparagin, ki ga vsebujejo šparglji. Ta namreč spodbuja delovanje ledvic in pospeši izločanje urina. Ko se asparagin razgradi, iz njega nastaneta amonijak in jantarjeva kislina, ki sta kriva za takšen vonj.
Zakaj beluši in šparglji niso eno in isto?
Beluši so gojena različica divjih špargljev. Pri beluših razločujemo med zeleno in belo sorto. Različne barve belušev so odvisne od načina pridelovanja. Običajno so bele barve, če so povsem pokriti z zemljo. Ko pa jih pobiramo in izkopljemo iz gomilastih gredic, pod vplivom svetlobe nastaja v beluših klorofil, ki se najprej obarva rožnato vijoličasto, nato pa zeleno. Zeleni beluši pa rastejo nad zemljo, na ravnih gredah. Okus zelenih belušev je bolj intenziven kot pri belih beluših in spominja na orehe.
Priporočamo: Rižota s šparglji VegiLandija