Kako naši možgani razmišljajo o hrani?

Ena temeljnih gradnikov presnove niso minirali, niti vitamini, vendar naš najmočnejši organ – Možgani. Vsota globokih mislih in občutkov od branjenju. Pesnik Rumi je nekoč pripomnil “Sit in lačen človek ne gledata enako štruce kruha”. Najbolj razvipit ganster Al Capone je ugotovil, da postrežba pijače na srebrnih pladnih vpliva na večjo prodajo.

Kako možgani vidijo hrano?

Informacija potuje po avtocesti živčnih končničev kot telefonski sistem preko katerega vaš um komunicira s svojimi prebavnimi organi. Npr. odločate se o sladoledu v kornetu. Slika in pojem se pojavita v možganski skorji, od tam se informacije pošljejo v limbični sistem oz. nižji del možganov. Vloga omenjenega sistema je uravnavanje čustev in ključnih fizoloških funkcij, kot so lakota, temperatura, spolni nagon, srčni utrip, krvni tlak. Hipotalamuasa združuje dejavnosti misli in telesa. Če je viden sladoled vašega najljubšega okusa (npr. čokolade) začnehipotalamus pošiljati pozitivne signale preko parasimetričnih živčnih vlaken na žleze slinavke, požiralnik, želodec, črevesje, trebušne slinavke itd. Možgani poskrbijo za popolnejšo presnovo sladoleda. Če se počutite krive ob hrani, hipotalamus pošlje negativne signale in hrana se počasneje in slabše prebavi. Ob tem lahko pride do znižanja porabe kalorij in skladiščenja maščob.

Vsaka krivda zaužite hrane je signal stresa. Lahko jeste zdrav obrok, ampak če razmišljate slabo o njemu, bo vaš metabolizem počasnejši in začelo se bo shranjevanje maščob.

 Učinek placeba

Učinek placeba ni redka stran. Raziskovalci so ocenili da 35-45% vseh zdravil učinkuje zaradi moči placeba. Najmočnejši učinek placeba je pri zdravilih za glavbol, kašelj in zavariralcih apetitia. Pri zaviralcih apetita je bil placebo učinek zaznan pri 90% opazovanih. Bodite pozorni pri svojih mislih

 

vir: http://psychologyofeating.com Foto: https://pixabay.com/