Naravna medicina je že dolgo ceni koristinost zelišč. Adoptogena zelišča pomagajo pri premagovaju stresa. Številne raziskave so znanstveno potrdile pozitivne lastnosti 5 zelišč. Ob stresnih situacijah se sprosti hormonski kortizol, ki se v daljšem časovnem obodobju viša tako nastane kroničen stres, ki lahko vpliva na fiziološke sistema v telesu. Kortizol je hormon, ki je služil pračloveki za hiter odziv na boj in beg. Ob sproženju kortizola se zmanjša izločanje prebavnega trakta in zviža krvni pritisk. V normalnem življenju se vaše tole odzove na stres, nato pa se raven korizola vrne na normalno raven. Če ste stresu pogosto izpostavljeni se telo več ne prilagodi tako kot bi se moralo.
Stres povzroča prezgodnje staranje
Visoka raven kortizola povzroča hitrejše staranje in izgorevanje nadledvičnih žlez. Ljudje z višjim tveganjem so mladi starši, študenti, negovalci, medicinske sestre in družinski člani invalidov. Alternativna medicina se zanaša na uporabo rastlin in njihove zdravilne sposobnosti. Adaptogeni so edinstvene rastline, ki pomagajo uravnotežiti, obnoviti in zaščititi telo. Prvi je adoptogena zelišča proučeval ruski znanstvenik N.V.LAZAROV že leta 1947. Kasneje so znanstveniki potrdili pozitivne učinke zelišč na stres. Nekatera zelišča povečajo strpnost do stresa.
Ginseng lajša stres in preprečuje staranje
Ginseng pripomore k notranjemu miru in izboljšuje delovni spomin. Študija leta 2003 je pokazala da ginseng zmanjša nadledvične žleze, raven glukoze v krvi, trigliceride, kreatin-kinazo (encim, ki kaže na poškodbe, ki jih povroča stres) in serumski kortikosteron (drugi stresni hormon). Ginseng ima znatne anti-stresne lastnosti in se uspešno uporablja za zdravljenje stresa. Posamezniki poročajo, da jim jemanje Ginsenga izboljša počutje in tako se dnevno lažje spopadajo s stresom. Ginseng je pogosto vključen v jutranju rutino borznih posrednikov.
Bazilika že vrsto let sestavni del ajurvedske medicine
Bazilika se uporablja za zdravljenje različnih bolezni, kot o okužbe, kožne bolezni, jetrne motnje, prehlad in kašelj, zvišanje telesne temperature in protistrup za pik kače ali škorpijona.
V zadnjih letih so raziskovalci po vsem svetu raziskovali vpliv bazilike na telo. Študije leta 2015 so potrdile pozitivne učinke bazilike za preprečevanje stresa. Eden izmed razlogov zaradi katerih je bazilka učinovita pri premagovanju stresnih situacij je prisotnost fitokemičnih spojin, ki nižajo koncentracijo kortikosterona v krvi. Bazilika pripomore k preprečevanju ponovnih razjed želodca, ki jih povzroča stres. Bazilika pripomore k znižanju krvnega tlaka, pobijanju določenih glivic in virusnih okužb, zaščiti jeter in izboljašnju imunskega sistema. Bazilika celo zmanjša odzivnost na bolečino.
Melisin čaj za blažitev depresije
V zdravilstvu meliso uporabljajo že dva tisoč let. Melisin čaj je znan po tem, da pomirja in pomaga pri depresiji, stresu, nespečnosti, migreni in še marsičem. Ima protivirusen učinek in odpravlja alergije. Vroč čaj spodbuja potenje, zato zbija vročino in zdravi prehlad, kašelj in podobne nevšečnosti. Melisin čaj je najbolj zdrav, ko je pripravljen iz svežih melisinih listov. Do dve žlički teh listov prelijte s skodelico vrele vode in pustite stati 10 minut.
Ingver pomirja razdražen želodec
Ingver pomirja želodec, ki je zagotovo vznemirjen, kadar ste pod stresom. Med drugim deluje tudi kot stimulans in tako zmanjšuje kronično utrujenost ter stres. Ingver spodbuja delovanje imunskega sistema. Ob prehladu ali preventivno si v zimskih dneh privoščite skodelico ingverjevega čaja.
Hmelj
Hmelj spodbuja spanec in vas sprošča. Ena izmed možnosti je hmeljev čaj ali pa kapsule hmelja. Hmelj ni pripročljivo jemati zjutraj saj lahko povzroči utrujenost skozi dan. Vzemite ga zvečer po napornem in stresnem dnevu. Spali boste kot dojenček.