Adrenalin – Hormon sredice nadledvične žleze, ki se uporabla tudi kot zdravilo uporablja v injekcijah za zdravljenje anafilaktičnega šoka.

Alergija – Prekomeren imunski odziv na neškodljive dražljaje ali snovi.

Alergijska reakcija – Preobčutljivost, ki se pojavi pri stiku alergena s kožo, nosom, očmi, dihali ali prebavili.

Alergik – Oseba z alergijo.

Anafilaksija – Življenjsko nevarna, takojšnja sistemska preobčutljivostna reakcija na alergen.

Antiseptik – Snov, ki uničuje mikroorganizme.

Beljakovine: Gradijo in omogočajo obnavljanje mišic, krvi, kože in kosti ter drugih tkiv in organov v telesu.

Disaharidi – Ogljikovi hidrati sestavljeni iz dveh enot monosaharida (saharoza, laktoza, maltoza)

Eliminacijska dieta – Odstranitev alergenih živil iz prehrane posameznika.

Encim – Beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki uravnava hitrost in smer biokemijskih reakcij.

Energijska gostota hrane:  Pove nam, koliko energije ima določeno živilo oziroma določena vrsta hrane na prostorninsko enoto.

Esencialne hranilne snovi: Vitamini, minerali, nekatere beljakovine in nekatere maščobe, ki jih mora vsebovati uravnotežena prehrana v takih količinah in razmerjih, da zadoščajo za čim boljše delovanje organizma.

Glikemični indeks – Podaja informacijo, kako hitro se neko ogljiko-hidratno živilo v telesu razgradi do glukoze in s tem povzroči porast glukoze v krvi. Glikemični indeks se običajno meri v primerjavi z glukozo oz. belim kruhom (indeks 100). Nižje vrednosti glikemičnega indeksa povedo, da porast glukoze v krvi pri nekem živilu nižja, kot če bi zaužili bel kruh. Za živila z nižjim glikemičnim indeksom je značilno, da imajo bolj komplekse in razvejane strukture ogljikovih hidratov ter večjo vsebnost prehranskih vlaknin. Na glikemični indeks vplivajo tudi številni drugi dejavniki – predolg čas kuhanja pri testeninah npr. povzroči povišanje glikemičnega indeksa živila. Priporoča se uživanje več živil s kompleksnimi okljikovimi hidrati in prehranskimi vlakninami, ki imajo nižje glikemične indekse.

Histamin – Kemijska snov, ki se proizvaja v telesu. Ko pride do alergijske reakcije, se histamin sprosti v velikih količinah, kar povzroči pojav simptomov alergije.

Hranilna gostota hrane: Pove nam, kolikšno količino hranil (ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob, vitaminov ali mineralov in drugih snovi) vsebuje določeno živilo oziroma določena vrsta hrane na prostorninsko enoto.

Imunoglobulin – Beljakovina, ki sodeluje pri prepoznavi antigena v telesu, in pri njegovi odstranitvi. Posebna vrsta imunoglubolina je Imunoglobulin E (IgE), ki ga je v normalnem serumu malo, njegova koncentracija pa se poveča pri alergijski reakciji.

Intoleranca ali preobčutljivost – Preobčutljivost na sicer neškodljivo snov, kjer ni mogoče dokazati imunskega odziva telesa.

Maščobe: Zagotavljajo zaloge energije, nekatere pa telo uporabi tudi kot gradbeni material, brez njihove pomoči pa tudi ne more izkoristiti nekaterih vitaminov.

Metabolni sindrom – Zajema več komponent (abdominalna debelost, povišan krvni pritisk, povečan nivo glukoze na tešče, visoki krvni trigliceridi in nizki lipoproteini z visoko gostoto (HDL)), kadar so zastopane vsaj tri, se postavi diagnoza metabolnega sindroma.

Modificiran škrob: Škrob obdelan z različnimi postopki, z namenom izboljševanja tehnoloških in funkcionalnih lastnosti.

Monosaharid i- Enostavni sladkorji, ogljikovi hidrati sestavljeni iz ene enote saharida (glukoza, fruktoza, galaktoza)

Nova živila oz. nove živilske sestavine: Živila (živilske sestavine), ki se do 15. 05.1997 niso v pomembnem obsegu uporabljale za prehrano ljudi znotraj EU. Za takšna živila veljajo posebni pogoji glede zagotavljanja varnosti.

Ogljikovi hidrati: Dajejo organizmu potrebno energijo za vsakdanje življenje.

Polisaharidi – Ogljikovi hidrati sestavljeni iz več enot monosaharidov (škrob, glikogen, celuloza in druge prehranske vlaknine)

Prebava: V najširšem pomenu vključuje procese, ki potekajo v prebavilih oziroma zajema celotno delovanje prebavil.

Prehranska alergija – Prekomeren imunski odziv na sicer neškodljive beljakovine v hrani.

Prehranske vlaknine: Sestavljeni ogljikovi hidrati, ki jih zaradi posebnosti v strukturi človek ne more prebaviti. V primernih količinah ugodno vplivajo na črevesno sluznico, s tem pa tudi na delovanje celotnega prebavnega sistema. So pomemben sestavni del varovalne prehrane.

Presnova oz. metabolizem: Sistem zapletenih, za vzdrževanje življenja nujnih procesov, s katerimi organizem porablja in tvori energijo.

Prosti sladkorji: Vsi enostavni sladkorji (mono in di-saharidi), ki so dodani v živila med proizvodnjo, pripravo/kuhanjem ali s strani potrošnika, ter tisti sladkorji, ki so naravno prisotni v medu, sirupih in sadnih sokovih, nektarjih in smutijih.

Protitelo – Beljakovina v krvi, ki nastane zaradi delovanja antigena/alergena.

Sladilo – Skupina spojin, naravnega ali sintetičnega izvora, katerih glavna značilnost je sladek okus, in se uporabljajo za nadomeščanje sladkorjev

Sprejemljiv dnevni vnos aditiva (ADV, ang: acceptable daily intake) – Količina aditiva za živila, ki ga lahko povprečen človek zaužije vsak dan tekom življenja, brez tveganja za zdravje.

Vitamini in minerali: Nepogrešljive sestavine v prehrani, čeprav jih telo potrebuje v manjših količinah kot beljakovine, ogljikove hidrate ali maščobe. Z njihovo pomočjo telo pravilno deluje in ostane zdravo.