Vanilija – vonj po domačnosti

Vanilija

Ste zrasli z vonjem vanilijevih piškotov in jih še danes radi pečete tudi sami? Vanilija, ki jo poznamo predvsem kot dišavo v parfumih in sestavino pri pripravi peciva, spada v družino orhidej. Za žafranom je najdražja začimba na svetu.

Njena domovina je Mehika, dandanes pa je veliko pridelajo tudi na Madagaskarju. Madagaskarska vanilija velja še za posebej bogato in močno.

Legenda pravi, da je bila tropska orhideja rojena, ko je princesa Xanat pobegnila v gozd s svojim ljubimcem, saj ji je oče prepovedal poroko s smrtnikom. Zaljubljenca so ujeli in ju obglavili. Kjer je njuna kri prišla v stik z zemljo, je zrasla tropska orhideja.Skrivnost in čarobnost pa vanilija v svoji zgodbi skriva tudi danes. Vanilja raste kot vinska trta, vzpenja se po drevesu, palici ali drugi podpori. Lahko raste v gozdu (na drevesih) ali na plantažah (na drevesih ali palicah).Brez nadzora raste v višino in skromno cveti, zato jo pridelovalci upogibajo navzdol in s tem pospešujejo cvetenje. Značilna dišava je v samem plodu, ki je rezultat oprašitve cveta. En cvet proizvede en plod, zato je temu primerna tudi cena. Cvet vanilje cveti približno en dan, včasih tudi manj, tako morajo gojitelji vsak dan nadzorovati plantažo v pričakovanju cvetu, kar pa je mučna in intenzivna naloga.

Vanilijo, ki jo uporabljamo za pripravo piškotov, pudingov, čokolade in kav, poznamo v več oblikah. Uporabljamo lahko njen strok, prašek ali ekstrakt. Mnogi se poleti radi osvežijo z vanilijevim sladoledom, ki naj bi bil najbolj priljubljen sladoledni okus, celo bolj priljubljen od čokoladnega.

Vanilija je nepogrešljiva tudi v kozmetični industriji, denimo pri izdelavi krem, parfumov ali eteričnih olj, ki naj bi blažila glavobole in pomagala pri odmaševanju žil.

Pridobivanje vanilije je dolgotrajen postopek. Zelene stroke z rastline oberejo in jih nato 4-6 mesecev sušijo. Med tem postopkom stroki pridobijo pravo aromo.

Pa ne pozabite pri peki, uporabiti ščepec vanilije 🙂