Zakaj so droge privlačne?

svoboda

Droga je vse okoli nas, že čokolada, ki se ji ne moremo upreti lahko izvira iz zasvojenosti. Kaj nas žene tako daleč? Zdi se, kakor da človekova potreba po omami izvira iz najprvobitnejših vzgibov njegove narave. Tako so bile opojne substance zelo pomembne v religioznih ritualih ob zvokih hipnotične glasbe. Prednikom so omogočale pričarati vzdušje nadnaravnega sveta, občutka nadnaravne moči in občutka močne povezanosti s svetom. Opojnost drog omogoča posamezniku popolno samopozabo in ga vrača k njegovi pranaravi. Preverite kako droga vpliva na človeško doživljanje in vedenje in zakaj so bile droge skozi celotno zgodovino tako privlačne?

Droge, kot odgovor na iskanje lastnega jaza

Človek ima za razliko od živali razum, ki mu omogoča samozavedanje, domišljijo in vest. To nam daje moč, da prevladamo živali in nam omogoča razvojne skoke iz generacije v generacijo. Človekovo vedenje pogojujejo primarni vzgibi (nagoni). Otroke učimo, da so sposobni svoje primarne potrebe kontrolirati, da se tako lažje podredijo družbi. Naučimo jih drobnih laži, ki jim bodo pomagale skozi življenje in kontroliranja svojih potreb. Kosilo je ob določeni uri in ne kadarkoli, zjutraj je potrebno v vrtec, takrat ko zazvoni ura in ne kadar želimo itd. Otroke začnemo okvirjati s pravili družbe in jim s tem omogočamo boljše sožitje z njo. V družbi ni več prostora za iskanje višjega jaza in povezovanja z božanstvi. Prioriteta postane delo in preživljanje družine. Druge se ponujajo kot »rešitev« in pobeg iz kapitalistične družbe, da bi našli svoj lastni jaz. Meja uživanja drog se premika višje in višje in tako se razvije zasvojenosti n izobčenost iz družbe.

Motivacija, ki žene uživalce drog

Možgani nam omogočajo prilagajanje in s tem preživetje v talno spreminjajočem okolju in stresu, ki smo mu dnevno podvrženi, hkrati pa nam omogočajo izpolnjevanje naloge in potreb življenjskega pomena. Možgansko debelo je tista struktura, kjer so različni predeli nevronov odgovorni za uravnavanje homeostaze oziroma osnovnih življenjskih funkcij in potreb organizma (krvni pritisk, globina dihanja, srčni utrip itd). Na vrhu možganskega debla leži struktura, imenovana hipotalamus. Zadolžena je za uravnavanje vnosa hrane, pijače in spolni nagon. Potrebe so bistvene za naše preživetje in imajo velik vpliv na motivacijo in vedenje. Droge vplivajo ravno na limbični sistem. Del limbičnega sistema tvorijo nevroni, ki jih imenujemo verbalno tegmentalno območje ali možganski sistem nagrajevanja. Ta predel ustvarja občutke ugodja, ko potešimo potrebo po primarnih potrebah (hrani, pijači in spolnem nagonu). Ob zadovoljitvi potreb se sprošča dopamin. Več kot se ga sprosti, boljši je občutek ugodja. Tako kot možgansko deblo sporoči možganom, da smo lačni in začnemo mrzlično iskati hrano se dogaja pri drogi.

Zasvojenim se struktura v možganih spremeni

Zasvojenosti ma različne stopnje, od eksperimentiranja do pogostega jemanja, ki se spremeni v telesno odvisnost in nazadnje tudi psihično odvisnost, ki vodi v zasvojenost. Pri vsaki stopnji se možgani nekoliko spremenijo. Eksperimentiranje z drogami je povezano z učenjem, ki ga spremljajo močna čustva in evforija, zato si posameznik dogodek za vedno zapomni. Pri uživalcih hrane gre za preizkušanje različnih vrst določene hrane, ki je povezano z močnim navdušenjem. Močen spomin na prve izkušnje z drogami ali določeno vrsto hrane je ena od stvari, ki nas sili k nadaljnjemu uživanju. Redno jemanje vodi v toleranco, kar pomeni da je za enak učinek potreben večji odmerek. Prilagodi se delovanje nevronov. Nervoni delujejo na drugem presnovnem nivoju, da ostaja notranje okolje stabilno. Abstinenčni učinek je ravno nasproten jemanju droge. Če droga povzroča evforijo je pri abstinenci ravno obratno.

V ospredje pridejo primarne potrebe

Jemalci drog ali hudi odvisneži od hrane pozabijo na okolico, primarna je le motivacija po zadovoljivi potrebe. Fizično zasvojenost spremlja tudi psihična zasvojenost. To je tista najtežja. Ste kdaj poskušali hujšati in ob tem začutili globoko žalost in depresijo? Bili ste v abstinenčni krizi. Kriza je lahko tako močna, da se vam v sanje prikradejo slastne dobrote, ki se jim morate v fizičnem svetu upirati. Z nobeno pregreho ni vredno pretiravati. Vedno pomislite kam to vodi in kje lahko pristanete.

Sprožilci, ki vračajo po več in več

Naše učenje poteka na nezavedni ravni – implicitno življenje in zavedni ravni- eksplicitno življenje. Eno izmed oblik učenja imenujemo tudi klasično pogojevanje. Jemanje drog ali pretirano uživanje hrane povežemo s vsakdanjimi stvarmi ali dogodki. Te stvari in dogodke imenujemo sprožila in na prvi pogled nimajo logične povezave z jemanjem drog.