Angel se je začudil, se približal in dotaknil ženske. “Toda Bog, napravil si jo tako mehko …”
“Res je mehka,” se je strinjal Bog, “toda naredil sem jo tudi močno. Ne boš verjel, kaj vse lahko vzdrži.”

“Ali zna misliti?” vpraša Angel.
“Ne le to. Zna tudi oceniti in se pogajati, odločati in se zavzemati.”

Angel je stegnil roko in se dotaknil lica ženske. “Ojoj, mislim, da pušča.”
Nič ne pušča … to je solza,” odgovori Bog.
“Čemu pa služi solza?” vpraša angel.
“Solza je njena možnost, da izrazi svoje veselje, žalost, skrb, ljubezen, razočaranje, osamljenost, bolečino in ponos.”
“Bog, ti si genij! Na vse si mislil. Ženska je osupljivo bitje!”

Res je.

Ženske so močne, ko prenašajo stisko in nosijo težka bremena.
A poznajo tudi srečo, ljubezen in znajo izražati svoje mnenje.
Borijo se za to, v kar verjamejo.
Vsemu se odpovejo, da imajo njihove družino to, kar potrebujejo.
Prijateljico spremljajo k zdravniku, ker vedo, da jo je strah.
Njihova ljubezen je brezmejna.
Jočejo, ko njihovi otroci v življenju doživijo kaj novega, in so vesele svojih prijateljev. Vesele so vsakega novega rojstva in vsake poroke.
Njihovo srce se tudi zlomi, vendar so močne tudi takrat, kadar menijo, da ni več ničesar, za kar bi se še bilo vredno boriti.
Ženske vedo, da poljub in objem zdravita zlomljena srca.
Vseeno pa se je v božjo stvaritev prikradla ena napaka …
Ženska pogosto pozabi, koliko je v resnici vredna.

The post Zgodba za navdih: Ženska ima samo eno napako appeared first on VegiLandija.

The post Zgodba za navdih: delo in življenje appeared first on VegiLandija.

Učitelj je z zemljišča vzel majhen košček zemlje in nadaljeval: “Telo si prejel z dolgom ki zahteva vrnitev. In vsak ugriz kruha, ki si ga pojedel, vsak požir vode, ki si ga popil, povečuje ta dolg. Izdelani smo iz prahu, po katerem hodimo in tla so največji upnik, ki nas stalno spominja na ta dolg. Vlečejo nas k sebi. Na koncu bo tako mene kot tebe zemlja pogoltnila v celoti, brez kakršnih koli ostankov. “

Stari je vrgel zemljo v zrak in dokončal: “Ne glede na to, kako visoko se dvigneš, kakšno starost dosežeš, na koncu boš vedno padel. To je že vnaprej določeno. Nehaj razmišljati o sebi kot o gospodu svojega telesa. Premisl, da si samo najemnik. In ker ne poznaš dolžine trajanja najemnine, ne pozabi, da se lahko kadarkoli konča. Vsi smo dolžniki in naši dolgovi bodo gotovo povrnjeni, ne glede na to, ali se jih bojimo ali ne. Torej obstaja smisel, da se bojiš? “

The post Zgodba za navdih: strah pred smrtjo appeared first on VegiLandija.

Ena žabica je vstajala in skakala, vendar so jo ostale žabice prepričevale, da ji tako ali tako ne bo uspelo. Od utrujenosti ji je odpovedalo srce. Druga žabica je skočila enkrat in to zelo visoko. Druge žabice so ji kričale, naj odneha. Ponovila je skok, tokrat še močnejši in ji je uspelo. Ko so žabice to videle so jo vprašale, če ni slišala njihovih opozoril. Žabica je pojasnila, da zelo slabo sliši in opozoril ni slišala.

Moralni nauk: Besede imajo močen vpliv na življenja drugih. Razmišljati moramo o tem, kaj bomo povedali, preden to zares izrečemo. Povedano lahko vpliva na smrt ali življenje.

The post Zgodba za navdih: Skupina žab appeared first on VegiLandija.

The post Zgodba za navdih: vsak trenutek je dragocen appeared first on VegiLandija.

Stara indijanska zgodba

The post Zgodba za navdih: Dva volkova appeared first on VegiLandija.

Ko sta si pripravila postelji je starejši angel videl luknjo v steni in jo popravil.
Zatem ga je mlajši angel vprašal, čemu je popravil luknjo. Starejši angel je odgovoril: “Stvari niso vedno takšne, kot se zdijo.

“Naslednjo noč sta prišla angela k zelo revni hiši.
Prijazen gospodar in njegova zena sta z njima delila večerjo in jima dovolila, da prespita v njihovi postelji in se resnično dobro naspita in odpočijeta.
Ko se je sonce naslednje jutro dvignilo sta angela našla gospodarja in njegovo ženo v solzah.
Njuna edina krava, katere mleko je bilo njihov edini prihodek je ležala mrtva na njivi.
Mlajši angel je bil resnično razjarjen in vprašal starejšega, kako je lahko to dopustil.
Prvi gospodar je imel vse, pa si mu vseeno pomagal. Drugi gospodar pa ima zelo malo a naju je kljub temu prijazno sprejel, naju nahranil in dovolil celo, da sva prespala v njegovi postelji, pa si pustil, da mu je edina krava umrla.
Drugi angel je zopet odgovoril: “stvari niso vedno, kot se zdijo.”

“Ko sva bila v hladni kleti sem opazil, da je v tisti luknji v steni bilo shranjeno zlato. Ker je bil gospodar zelo pohlepen in ni bil pripravljen deliti svojega bogastva sem “popravil” luknjo zato, da
zlata ne bo mogel več najti.”
“Prejšnjo noč, ko sva spala v gospodarjevi postelji je prišel angel smrti po njegovo ženo.” Dal sem mu kravo namesto nje. Stvari niso vedno taksne, kot se zdijo.”

Včasih se zgodi točno to, kadar se stvari ne iztečejo tako, kot bi se morale. Vse v kar je potrebno je verjeti je to, da je vsak taksen dogodek v tvojo prednost. Izvedel-a bos čez nekaj časa…

The post Ni vse tako kot se zdi appeared first on VegiLandija.

Bog je človeka popeljal do dveh vrat. Odprl je prva vrata in dovolil človeku, da je pogledal noter. Na sredini sobe je stala velika okrogla miza. Na sredini mize je stala velika posoda polna okusne in dišeče hrane. Človeku so se začele cediti sline. Osebe, ki so sedele okoli mize, pa so bile vse po vrsti suhe in podhranjene ter so izgledale bolne. Vsi so v rokah imeli žlice z zelo dolgimi ročaji, ki so bile privezane na njihove roke. Ker so bili ročaji žlic daljši od njihovih rok, so lahko zajemali iz posode, vendar si hrane niso mogli dajati v usta, saj so bili ročaji daljši od njihovih rok.

Človek se je kar stresel ob pogledu na njihovo trpljenje. Bog pa mu je rekel: “Pravkar si videl pekel”.

Nato sta se napotila proti drugim vratom. Bog je odprl vrata in scena, ki sta jo videla, je bila identična tisti v prvi sobi. Tudi tukaj je bila na sredini sobe velika okrogla miza, na njej pa posoda polna okusne in dišeče hrane. Tudi osebe, ki so sedele za mizo, so imela na roke privezane enake dolge žlice, kot oni v prvi sobi, vendar so bile osebe v tej sobi dobro prehranjene in zadovoljne. Med sabo so se veselo pogovarjali in se smejali.

Človek je dejal bogu, da tega ne razume.

Bog mu je odgovoril, da je to čisto enostavno in da je vse odvisno samo od ene veščine. Ti ljudje tukaj so se naučili hraniti drug drugega, oni v prvi sobi pa ne mislijo na nič drugega, kot samo vsak nase.

Nauk zgodbe: Vedno podelite svojo žlico z drugimi!

OGLEJ SI TUDI: Japonska zgodba o starem samuraju

The post Zgodba za navdih: Nebesa in pekel appeared first on VegiLandija.

Delodajalcu je bilo žal, ko je spoznal, da njegovo podjetje zapušča zanesljiv in dober delavec. Preden pa sta se dokončno poslovila, ga je prosil, da zgradi le še eno hišo, zgolj kot osebno uslugo. Gradbenik je privolil, a s srcem prav zares ni bil več pri stvari. Zbral je ekipo, nakupil ustrezno orodje in surovine. To pa zares ni srečen konec moje kariere, si je mislil.

Ko je gradbenik končal in je delodajalec prišel preverit njegovo delo, je stopil do njega in mu v roke potisnil ključe od vhodnih vrat zgrajene hiše:

“To je tvoja hiša, je dejal, moje darilo tebi.”

Kakšen šok! Kakšna nerodna situacija! Če bi le vedel, da gradi sebi lastno hišo, bi jo zgradil čisto drugače. Sedaj pa bo moral živeti v hiši, ki je sploh ni naredil tako dobro in s srcem.

Podobno je z nami. Naša življenja gradimo odsotno, iščemo linijo najmanjšega odpora in se izogibamo stvarem, ki bi od nas zahtevale spremembo. V ključnih točkah našega zasebnega in poklicnega življenja ne pokažemo tistega najboljšega, ki je v nas. Potem pa z grozo spoznamo, da živimo v hiši, v kateri ne maramo živeti, a moramo, ker smo si jo sami zgradili. Če bi vedeli že prej, bi to naredili popolnoma drugače.

Razmišljate o sebi kot o graditelju. Razmislite o svoji hiši. Vsak dan zabijate žeblje, postavljate oder in nameščate stene. Gradite modro. Tudi če živite le še en dan, si ta dan zasluži, da ga živite polno in dostojanstveno.

Zavedajte se, da je življenje projekt, imenovan naredi-si-sam. Vaše današnje življenje je rezultat vašega odnosa in izbir v preteklosti. Vaše jutrišnje življenje pa bo rezultat vašega odnosa in današnje izbire.

The post Zgodba za navdih: Gradnja hiše appeared first on VegiLandija.

Bančnik še kar ni nehal drezati vanj: “Ampak, kaj pa potem počnete v preostalem času, ko ne lovite rib?”

In ribič mu je odgovoril: “Vstanem, ko sem naspan, potem malo ribarim, se igram z otroci, popoldne si privoščiva z ženo počitek, zvečer pa grem v vas, kjer se dobimo s prijatelji, popijemo kakšen kozarček in kakšno zapojemo. Veste, imam lepo in kar pestro življenje.”

Bančnik se je zasmejal: »Poglejte,  jaz imam MBA diplomo in lahko vam pomagam. Več časa bi morali loviti ribe; in potem bi lahko ribe tudi prodali in kupili večji čoln. Z zaslužkom od večjega čolna, bi lahko nato kupili ribiško ladjo. In potem bi lahko imeli celo ribiško floto. Namesto, da bi prodajali posrednikom, bi prodajali direktno proizvajalcem; in naposled bi lahko odprli povsem svojo proizvodnjo ribjih izdelkov. Nadzorovali bi proizvodnjo, celoten proces in distribucijo. Lahko bi zapustili to malo obmorsko vasico in bi se  preselili v večje mesto, nato pa še v kakšno večjo svetovno prestolnico, od koder boste vodili svoje nenehno rastoče podjetje.”

Ribič ga je  samo začudeno gledal in naposled vprašal: “Ampak koliko časa bi trajalo, da ustvarim vse to?”

“Nekje od 15 do 20 let, ” odgovori bančnik.

“Kaj pa potem?” ga vpraša ribič.

Bančnik se je široko zasmejal: “Zdaj pride šele najboljši del! Ko bi bil čas pravi, bi prodali delnice podjetja in obogateli bi. Zaslužili bi milijone!”

“Milijone?? In potem…?”, je še naprej nezainteresiran ribič.

Bančnik, zdaj že nekoliko nestrpen, reče:  “Ja, kako, kaj potem?! Potem bi se pač upokojili. Preselili bi se v majhno obmorsko vasico, kjer bi lahko pozno vstajali, malo bi ribarili, se igrali z otroci, z ženo bi si privoščila popoldanski počitek, zvečer pa bi se zabavali  s prijatelji!”

The post Zgodba za navdih: Ribič in bankir appeared first on VegiLandija.