Nekega dne mladenič je vprašal svojega učitelja: “Bojim se smrti. Kako se lahko znebim tega strahu? ”
“Povej mi,” je učitelj odgovoril: “Če si sposodiš nekaj kovancev, se bojiš, da jih boš kasneje vrnil?”
“Seveda ne,” je študent odgovoril z presenečenjem, “ampak kaj ima to povezano z mojim strahom?”
Učitelj je z zemljišča vzel majhen košček zemlje in nadaljeval: “Telo si prejel z dolgom ki zahteva vrnitev. In vsak ugriz kruha, ki si ga pojedel, vsak požir vode, ki si ga popil, povečuje ta dolg. Izdelani smo iz prahu, po katerem hodimo in tla so največji upnik, ki nas stalno spominja na ta dolg. Vlečejo nas k sebi. Na koncu bo tako mene kot tebe zemlja pogoltnila v celoti, brez kakršnih koli ostankov. “
Stari je vrgel zemljo v zrak in dokončal: “Ne glede na to, kako visoko se dvigneš, kakšno starost dosežeš, na koncu boš vedno padel. To je že vnaprej določeno. Nehaj razmišljati o sebi kot o gospodu svojega telesa. Premisl, da si samo najemnik. In ker ne poznaš dolžine trajanja najemnine, ne pozabi, da se lahko kadarkoli konča. Vsi smo dolžniki in naši dolgovi bodo gotovo povrnjeni, ne glede na to, ali se jih bojimo ali ne. Torej obstaja smisel, da se bojiš? “