Zibelka potice je v zahodni in severozahodni Sloveniji. Njeno razvojno izhodišče so prastare vrste prazničnega, obrednega kruha (furlanska guban(c)a, tržaški presnec, koroška pogača in šarkelj) z značilnimi ikonografskimi pomeni (simbol neskončnosti, popolnosti, božjega itn.). Te obredne vrste kruha so bile značilne za vse družbene skupine od srednjega veka dalje, zato ne moremo upoštevati hipoteze o razvoju potic iz samostanskega peciva (potissimus, kar je pomenilo nekaj najboljšega, izvrstnega).
Testo hitreje vzhaja če dodate kvasec
Pri pripravi testa imate dve možnosti, lahko kvas zamesite direktno v testo – pazite, da ne pride v stik s soljo ali pa pripravite kvasec tako, da zmešate sladkor, mlačno mleko in kvas ter pustimo 10 minut na toplem ter nato stresemo v moko v katero smo prej naredili na sredini luknjo.
Testo naj vzhaja dvakrat
prvič naj testo za potico vzhaja 1 uro v veliki posodi – pazite, da ne pride do prepiha. Najboljše, da posodo prekrijete s prozorno folijo, saj boste tako lahko opazovali napredek testa. Po eni uri testo pregnetite in pustite vzhajati naslednjih 10 minut.
Glinen pekač
pečeno potico pustim v pekaču kakšnih 5 minut, nato jo prevrnemo na glineni pladenj in pokrijemo. Pustimo, da se počasi ohlaja. Glineni pladenj absorbira vlago, ki kondenzira.
Gnetenje testa
Gnetenje mora biti dovolj intenzivno, zato da se kvas dobro vmeša po celotni masi testa in da lahko enakomerno vzhaja. Vzhajanje testa je proces prehranjevanja in razmnoževanja kvasovk, katerega stranski produkt je ogljikov dioksid, ki se izloča in povzroči, da je testo rahlo. Testo gnetite toliko časa, da se odlepi od posode.
Oglej si recept za Vegansko Potico