SLOVENSKI PREGOVORI

Kdor preveč obljublja, zaupanje izgublja.


Obljuba dela dolg.


Dejanja so glasnejša od besed.


Besede mikajo, zgledi vlečejo.


Kadar beseda ne zaleže, se palica vreže.


Dosti besed – malo prida.


Beseda izgovorjena, ne vrne se nobena.


Beseda lahko močneje udari kot pest.


Lepa beseda nikomur ne preseda.


Ni vseeno, kdo kaj reče.


Bolje je dvakrat vprašati, kot enkrat preslišati.


Vola primeš za roge, človeka za besedo.


Kdor te na skrivaj obrekuje, se te boji;
kdor se ti prilizuje, te zaničuje.


Laskava beseda je rada zaseda.


Modra ušesa se ne zmenijo za neumne besede.


Od vsake klevete nekaj ostane.


Poln želodec, prazne govorice.


Da se resnica prav spozna, treba je slišati dva zvona.


Strupen jezik je nevarnejši od strupene kače.


Kjer vsi govorijo, nihče ne posluša.


Kdor vpraša, ne zaide.


Kdor govori, kar se mu zdi, mora slišati, česar ne želi.


Jezik z mošnjo raste.


Laž hodi po eni nogi.


Laž je kakor šilo v žepu; prej ali slej se izda.


Ni vse zlato kar se sveti.


Bogastvo je modremu sluga, neumnemu gospodar.


Ničesar ne odneseš s seboj na drugi svet.


Veliko bogastvo, velika skrb.


Nevesta bogata, je rada rogata.


Ko zlato govori, beseda več ne drži.


Revščina ima rada družbo.


Čez sedem let vse prav pride.


Kdor bolj ljubi denar kot obraz, izgubi oboje.


Nagemu človeku ni mogoče seči v žep.


Če sva si brata, mošnji si nista sestri.


Za trgovca je domovina njegov žep.


Strasti ki polnijo mošnjo, praznijo srce.


Skopuh dvakrat klobaso skuha, preden jo proda.


Višji ko je grad, večji v njem prebiva tat.


Kdor vpraša ali je treba, ne da rad.


Zlata veriga ne da svobode.


Lakomnež ima velike oči in majhen želodec.


Kdor veliko ima, po več zija.


Kdor sebi ne privošči, tudi drugim ne.


Kar se revežu da, v skrinji ne manjka.


Kolikor bolj si sebi všeč, toliko manj si drugim.