Slišala sem različne zgodbe o potovanju duš in vračanju, nikoli pa si nisem predstavljala, da bom del tega. Ko se je začelo dogajati meni, so zgodbe, ki sem jih slišala postale resničnost.
Prvo srečanje z odhajajočo dušo očeta
Duša je odpotovala 21. avgusta, to 5 dni pred mojim rojstnim dnevom. Po dogodkih ki so sledili beseda smrt zame ne obstaja več, obstaja le potovanje duše v določen čas in kraj z namenom, da bi se nekaj naučila in rasla, zato da naši duši bilo v prihodnjem življenju lepše.
Na dan mojega rojstnega sem doživela prvo srečanje z očetom. Med večernim umivanjem zob mi je pred oči priletelo drobno, mehko belo, črno pero. Kopalnica je locirana v središče stanovanja, brez oken v bližini. Umazanega perila v kopalnici ni bilo, tako da pero ni prišlo iz perila. Pero je bilo voščilo za rojstni dan. Moj rojstni dan mu je veliko pomenil. Dan pred smrtjo je že pripravil darilo za moj rojstni dan, ki sem ga prejela na dan smrti.
Skupna kava
Z očetom sva vsako jutri pila kavo. En teden kasneje sem na kavnem aparatu ponovno našla enako črno pero. To je bila najina skupna jutranja kava. Odhod duše se je zgodil nenadoma in ni imel časa, da bi se poslovil.
Slovo od kužka
Oče je imel rad živali, še posebej mojega psička. Neko jutri sem na njegovi posodici ob robu našla črno – belo mehko in majhno pero. To je bilo slovo od kužka in še zadnji dotik iz nebes.
Vsak mesec me spomni nase
Minilo je 7 mesecev, do takrat sem dobila že kar nekaj peres. Edini vzorec, ki sem ga uspela razluščiti je ta, da peresa zagotovo prejmem vsakega 21. v mesecu – na obletnico njegovega odhoda. Prejmem jih tudi ob drugih priložnostih. Na zadnje sem ga prejela med pospravljanjem očetovih stvari.
Iz črnega v belo
Starodavna ljudstva verjamejo, da črno pero predstavlja obisk umrle osebe in belo pero zaščito varuha. Peresa, ki jih prejemam so se spreminjala iz črne v belo. Na začetku so bila nekaj mesecev črna, nato pisana in potem bela. Prejemam jih ne glede na vreme in letni čas (menjala sta se že jesen in zima) in ni me strah.