Veganska martinova večerja

Zelja po hrani

Se spomnite časov, ko ste se zbrali pri družinski mizi in skupaj praznovali Martinovo. Tradicionalno martinovo predstavlja raco, sladko zelje in mlince. V naši družini smo si tradicijo prilagodili, martinovo je še vedno naš praznik z veganskimi jedmi.

Martinovo je praznik, ki sega daleč v čas pred našim štetjem, čeprav je danes videti krščanski. V jesenskih praznovanjih so se naši poganski predniki zahvaljevali bogovom za dobro letino in jih hkrati prosili za ponovitev obilja v prihodnjem letu. Zaradi splošne priljubljenosti cerkev med pokristjanjevanjem praznika ni odpravila, ampak ga je zaznamovala z znanim in med ljudmi čaščenim svetnikom, svetim Martinom, krščanskim škofom, rojenim v začetku četrtega stoletja na ozemlju današnje Madžarske. Oče svetega Martina je bil rimski vojak v času Rimskega imperija. Ko je bil Martin še otrok, se je družina zaradi očetove službe preselila na ozemlje sedanje Italije, Martin pa je tam spoznal krščansko vero. Čeprav je po očetovi tradiciji postal rimski vojak, ki naj bi služil vojaško obveznost v Franciji, se je posvetil življenju za reveže. Someščani so ga proti njegovi volji izvolili za škofa v Toursu.

Martinovo pravzaprav samo pri nas in na sosednjem Hrvaškem slovi kot praznik vina, v drugih evropskih državah pa ta dan praznujejo z drugačnimi običaji.

V Nemčiji so na primer značilni Martinovi sprevodi in procesije z lučkami, kjer otroci v rokah nosijo papirnate lanterne in lampijončke. Otroci običajno v vrtcih in šolah izdelujejo lanterne, v katere vstavijo svečke in se tako sprehodijo v procesiji v čast sv. Martinu. Ob tem pojejo pesmi, navadno pa je v procesijo vključen tudi človek na belem konju, ki predstavlja sv. Martina in nosi dolg rdeč plašč.

Ponekod drugod so znani obhodi otrok, ki si s petjem prislužijo darove, v nekaterih alpskih deželah pa kurijo tako imenovane Martinove kresove.

Ideja za martinovo jed:

 

 

  • Članek mi je všeč
5
Sending
User Review
0 (0 votes)