Nezdrava hrana in debelost

Telesna mascoba
V svetu in tudi v Sloveniji opažamo naraščanje prekomerne telesne teže in debelosti tako v splošni populaciji kot tudi pri otroci h, kar vzbuja skrb, saj predstavlja velikotveganje za povečanje števila kroničnih bolezni v odrasli dobi. Glavni vzrok naraščajočega trenda debelosti pri otrocih je okolje, ki spodbuja pogosto uživanjevečjih količin energijsko goste hrane z visoko vsebnostjo maščob, sladkorja in soli,ter sedeč življenjski slog.

Zakaj vam po kosilu paše sladica?

Če upoštevamo senzorno specifično sitost, vezano na videz, okus in vonj hrane. Ko se človek nasiti z določeno vrsto hrane, želja po tej vrsti hrane izgine. Ko se pojavi nova vrsta hrane, apetit za to novo vrsto hrane ni popolnoma zmanjšan in človek lahko uživa hrano naprej, kar evolucijsko predstavlja prilagoditveno prednost. Zaradi velike izbire hrane se srečujemo z omenjenim učinkom in enostavno “moramo” vse preizkusiti.

Trženje nezdrave hrane

Inštitut za varovanje javnega zdravja je že leta 2009 pripravil predloge za borbo proti trženju nezdrave hrane, zlasti pri otrocih. Slabe prehranske navade otrok postajajo globalni problem razvitega sveta. Slovenski otroci ne zaužijejo dovolj sadja in zelenjave ter preredno uživajo sladkarije in sladkane pijače. Trženju se ni mogoče izgogniti, zato je veliko odvisno od vas, da se pogovorite s svojimi otroci in jim razložite pomen zdrave prehrane.

Kako vpliva izbor hrane na otroka?

Otrok ima na primer prirojeno nekoliko večje nagnjenje do sladkega in zavrača grenko, sicer pa je glede okusa kot »bel nepopisan list«. Okusi hrane, s katerimi se bo srečal v zgodnjem otroštvu, ga bodo privlačili tudi naprej v življenju in se jim bo tež je odrekel.  Otroku zagotovovimo manj sladko, zdravo in polnovredno hrano, saj mu bo tovrstne prehranjevalne navade nadaljevali tudi naprej v življenju.

Zakaj prihaja do debelosti?

Evolucijska razlaga debelosti pravi, da je človeški organizem narejen za gibanje, ne pasivnost, in za uživanje energijsko redke, hranilno bogate hrane. Pod temi pogoji fiziološko delujemo dobro, saj je naš organizem rezultat milijone let trajajočega prilagajanja na okolje, za katerega sta bila do druge polovice 20. stoletja značilna predvsem pomanjkanje hrane in zahtevno fizično delo. Pridobivanje telesne teže je zato v največji meri posledica normalne reakcije normalnih ljudi, vendar v nenormalnih razmerah

Psihološki učinek hrane

Hrana ne zadovoljuje le fizioloških potreb, ampak ima tudi psihološki pomen. Pri majhnem otroku pomenijo prve izkušnje s hrano tudi prve izkušnje ugodja. Občutek pomiritve, potešitve in tolažbe, izkušnje dajanja in sprejemanja se ob uživanju hrane pojavljajo tudi kasneje v življenju. V najstniškem obdobju se hrana lahko poveže s simboliko odraščanja, tako telesnega kot duševnega in socialnega. Sprejemati prednosti, pa tudi obveznosti odraslih, je večinoma prijetno. Včasih pa odraščanje mladostnika napolni tudi z dvomi, nelagodjem in strahom. Takrat se lahko zateče tudi k hrani, kar lahko pripelje do motenj hranjenja.

vir: http://www.nijz.si